fbpx

5.dan: Mallku, Kečua Ink-Perujec

Sem Mallku, kar v prevodu pomeni kondor. Inki verjamemo, da je kondor posrednik med zemljo in nebom, zato to čutim kot svoje poslanstvo. Sem glasbenik, ki uporablja svoje inštrumente, da se lažje poveže z našimi predniki. Saj glasba prinese njihova sporočila in zgodbe nazaj v naša življenja.

7. dan: Armand, Američan

V gledališki in filmski industriji sem delal 27 let. Veliko sem potoval, vendar sem svoje hčere vedno jemal s seboj, če se je le dalo. Naredil sem vse, tudi iz šole sem ju vzel, samo zato, da bi ohranjal naš odnos.

72. dan: Ole Ntutu, Masaj

Masajski možje smo v prvi vrsti bojevniki. To vlogo nosimo s popolnim zavedanjem njene pomembnosti in ponosom kulture, ki ji pripadamo. Roditi se kot Masaj pomeni roditi se v eno zadnjih vélikih bojevniških kultur. Že od fantovskih let naprej rastemo s svojimi odgovornostmi moškega in bojevnika, ki zajemajo predvsem ščitenje svoje živine pred divjimi živalmi in drugimi ljudmi ter varovanje družine in skupnosti. Naši otroci sicer obiskujejo šole, a se mnogi kljub temu raje odločijo živeti v domači masajski kulturi in ritualih brez telefonov, elektrike, rekoč odločen NE noremu sodobnemu svetu.

100. dan: o projektu 365 navdihovalcev sveta

Za leto dni sem si zadala cilj vsak dan najti navdih in ga deliti, hvaležna vsem, ki sem vas ob tem spoznala na svojih poteh življenja in okrog sveta. Zbrala sem raznolike misli – od dolgih in zapletenih, do popolnoma neposrednih in takšnih, ki jim je enostavno prikimati, od zabavnih, do resnih in vrednih razmisleka. Vsem je skupno le eno – da je njihov namen najti pot do vas, ki jih berete in z njihovo navdihujočo motivacijo ter močjo sledite Življenju, kot mu sledim tudi sama…

130. dan: Amine, Libanonec

Oče je na smrtni postelji k sebi poklical sina, da mu zaupa svojo zadnjo željo. Prosil ga je, naj v njegovo čast v vsaki državi sveta zgradi hišo. Ta mu je obljubil, da bo storil točno tako. Oče je kmalu mirno umrl, sin pa odšel v svet, da izpolni dano obljubo. Po desetih letih se vrne k materi, ponosen, da mu je uspelo: Mati, zgradil sem hišo v vsaki državi sveta! Ona pa ga začudeno pogleda in mu preprosto odvrne: Nisem prepričana, da si razumel, kaj ti je hotel povedati tvoj oče. Bistvo njegove zadnje želje je namreč bilo, da povsod, kamor greš, najdeš prijatelja.
Saša, vsak dan, ko ne skleneš novega prijateljstva, je izgubljen. In moj današnji se je izpolnil z novim prijateljstvom s tabo. Hvala ti za to.

206. dan: joga

…in sedaj, joga. Ta velik vodič skozi življenje se prične le s polovico povedi. Zakaj? Ker do joge pridemo šele, ko ugotovimo, da je naša želja oziroma hrepenenje po smislu brezmejno in da ga nič drugega ne bo zadovoljilo. Večina ljudi se ne zaveda resničnega razloga svojega hrepenenja, saj se lahko pojavi na nezavednem nivoju, in ga nato zmotno izražajo v obliki pohlepa, tekmovalnosti in ambicije. A ko hrepenenje ozavestimo, se le-ta imenuje joga. Ne gre za vadbo, ne gre za trening, niti za tehniko. Znanost joge je enostavno biti v ravnovesju, popolni harmoniji in sožitju s svojim obstojem.

270. dan: balinezijska hindujska poroka

Biti na Jernejevi in Asrini poroki mi je pomenilo opazovati, kako se dve kulturi združujeta v eno in ljubezen zabeleži nepozaben spomin. Slovestnost se je pričela s procesijo, ki so ji sledili hindujski rituali z vsemi pravili običajev, kot tudi to, da je bil za poroko s hindujskega koledarja izbran popoln datum. V balinezijskem hinduizmu igra poroka pomembno vlogo, saj označuje prehod posameznika iz faze učenja, imenovani Brahmacari. Hinduizem namreč verjame v življenje v fazah oz. ašramih, skozi katere bi naj šel vsak izmed nas. Draga Jernej in Ashri, želim vama veselja poln vstop v vajino drugo ašramo, Grihastha, ki pomeni fazo družinskega življenja v skupnem domu. Naj bo vajina skupnost polna ljubezni in razigranega otroškega smeha!

300. dan: projekt barvanja mumbajskega sluma

Dubajski prijatelj mi je nekoč pripovedoval o dekletu iz Mumbaja Dedeepyi Reddy in njenem gibanju »Chal Rang De« (barvajmo). Vsak dan jo je pot v službo z javnim prevozom vodila skozi v sivino odet slum. Odločila se je, da bo to spremenila. Angažirala je sponzorje in umetnike, da se skupaj lotijo ogromnega ustvarjalnega projekta prav v tem slumu na hribčku, ki je s svojimi različicami sivine kar klical po barvah…

365. dan: konec, Cape Finisterre

Rt Finistere je pred davnimi časi veljal za konec sveta. Zaradi lokacije in izrednega sončnega zahoda je res enostavno verjeti, da tukaj sonce ob mraku utone. Po obisku grobnice Sv. Jakoba v Santiagu de Compostela sem Camino podaljšala še do rta na koncu sveta, da bi se, kot zahteva ritual, dotaknila morja. Končalo se je eno popotovanje in pričelo se je novo. Buen Camino – srečno pot, dragi prijatelji! Hvala za vaše navdihe, ki so me popeljali skozi 365 pozitivnih dni. Obljubljam vam, da boste prvi izvedeli, kdaj bom izdala knjigo, v kateri sem vaše navdihe zbirala vse leto.